Šolska svetovalna služba

Šolska svetovalna služba zaobjema različna področja dela in življenja na šoli:

preventivno dejavnost (socialne igre, otroški parlament, mladinske delavnice …),
svetovanje učencem z učnimi, vedenjskimi in čustvenimi težavami in njihovim starše,
učence s posebnimi potrebami,
svetovalno in posvetovalno dejavnost z vodstvom šole, učitelji in drugimi strokovnimi delavci šole ter starši,
sodelovanje z zunanjimi institucijami,
vpis in sprejem šolskih novincev,
poklicno svetovanje in usmerjanje ter vpis v srednje šole,
subvencioniranje šolske prehrane.

»Šola nikoli ni le prostor za učenje. V njej se naučiš obvladati življenje, o sebi in življenju se začneš učiti v njej. V dobrem in slabem. Nihče ne more učenca obvarovati pred slabimi izkušnjami, bolečino in razočaranjem. Vendar je pomembno, da šola učencu omogoči dovolj dobrih izkušenj, da bo iz nje stopil ves opolnomočen, ustvarjalen, z znanjem o tem, kaj zmore in česa ne. In z zaupanjem v ljudi. Izkušnje o sebi učenec ne zajema samo iz učenja, to je jasno! Če hoče ali noče, šola vzgaja in uči o življenju.«

Čačinovič Vogrinčič, G. (2009), Soustvarjanje v šoli: Učenje kot pogovor

Stanka Goršič

svetovalna delavka

stanka.gorsic@os-frana-rosa.si
03 42 506 12

Kristina Farkaš

svetovalna delavka

kristina.farkas@os-frana-rosa.si
03 42 506 13

Najbolj dragoceno darilo, ki ga lahko daš SEBI in DRUGEMU je ČAS.

Duševno zdravje omogoča ljudem, da doživljajo življenje kot smiselno, da so ustvarjalni in aktivni, da sprejemajo samega sebe in svoja čustva, da čutijo pripadnost družbi, v kateri živijo, in prispevajo k njenemu razvoju in napredku. Dobro duševno zdravje posameznika opisujemo s prisotnostjo doživljanj, zaznav in čustev, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi ljudmi, vsakodnevno delo in sposobnost posameznika, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi in problemi.

Na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki, od značilnosti posameznika, njegovih odnosov z drugimi osebami, značilnosti okolja in širše družbe, v kateri živimo. Na nekatere dejavnike lahko vplivamo lažje kot na druge. Na naš genski zapis, pojav obsežne naravne nesreče ali pandemije, ki nenadoma ohromi celotno družbo, vplivamo veliko težje kot na nekatere druge dejavnike, ki imajo prav tako velik vpliv na duševno zdravje. Te dejavnike lahko prepoznamo v okoljih, kjer se učimo, delamo in preživljamo prosti čas, in v odnosih, ki jih vzdržujemo s člani svoje družine, s sosedi, sodelavci, sošolci ali sokrajani. Takšen dejavnik je recimo telesno dejavnost, ki jo lahko družbeno in grajeno okolje spodbuja ali pa celo zavira. Že kratek sprehod lahko dvigne razpoloženje in izboljša počutje, redna telesna aktivnost pa krepi našo samopodobo in pomaga pri spoprijemanju s stresom. Čeprav na prvi pogled to morda ni očitno, je telesna dejavnost pomemben način varovanja in krepitve duševnega zdravja.

Enako pomembnost lahko pripišemo dejavnostim, ki povečujejo socialno vključenost, kot so prostovoljstvo, spodbujanje umetniškega udejstvovanja in medgeneracijskega povezovanja.

(VIR: https://nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/)

ZAHTEVA ZA UVEDBO POSTOPKA USMERJANJA