COBISS V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Sistem COBISS je virtualna knjižnica, ki nam je na voljo 24 ur na dan in 7 dni v tednu.

Šolska knjižnica OŠ Frana Roša je članica sistema COBISS.

Kaj nam COBISS nudi?

– Vsi uporabniki (učitelji, učenci in starši) lahko vsak hip ugotovimo, ali je določeno knjižnično gradivo na voljo (torej: ali sploh je v naši knjižnici).
– Vsak učenec (tudi starši za svojega otroka, našega učenca) ali delavec naše šole lahko osebno dostopa do podatkov o gradivu, ki si ga je izposodil.
– Sistem lahko nekaj dni pred iztekom roka izposoje opozori člana naše knjižnice, da gradivo vrne ali podaljša. Seveda mora učenec sporočiti svoj e-naslov ali telefonsko številko mobilnega telefona.

– Pa še to:
* akronim naše knjižnice: OŠFRCE
* sigla: 51362

– Za vstop v »Moja knjižnica« potrebujete:
* številko izkaznice
* geslo

CILJI ŠOLSKE KNJIŽNICE

so:

– podpiranje ciljev Osnovne šole Frana Roša;

– integriranost šolske knjižnice v življenje in delo šole;

– opravljanje nalog v skladu s potrebami in za potrebe vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa;

– zadovoljevanje informacijskih in kulturnih potreb učencev in delavcev šole;

– vključevanje v učni načrt šole z ustreznim izborom knjižničnega gradiva in s programom dela;

– nudenje različnih možnosti za motiviranje učencev pri branju, učenju in tudi pri izvenšolskih dejavnostih;

– povezovanje v knjižnični informacijski sistem z enotno strokovno obdelavo knjižničnega gradiva;

– vzgoja samostojnega in aktivnega uporabnika knjižnice, ki bo knjižnice in njihovo gradivo uporabljal trajno (permanentno).

NALOGE ŠOLSKE KNJIŽNICE

Temeljno knjižnično dejavnost predstavlja sistematično zbiranje, strokovna obdelava, ureditev knjižničnega gradiva, predstavljanje knjižničnega gradiva in knjižnice ter motiviranje učencev in strokovnih delavcev za uporabo knjižnice ter njenega gradiva.

Naloga knjižnice je tudi, da omogoča uporabo knjižnice kot celote, njenega gradiva, informacij in opreme udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa.

V knjižnici poteka tudi učenje učnih spretnosti in razvijanje sposobnosti, kot so učenje spretnosti uporabe knjižnice (iskanje, pridobivanje informacij in gradiva), njenih informacijskih virov, sodelovanje pri učenju raziskovalnih in referenčnih spretnosti, sodelovanje knjižnice pri navajanju učencev na samostojno učenje (branje, gledanje, poslušanje, predelavo gradiva, informacij v skladu z namenom in ciljem, ki vključuje, poleg obvladovanja temeljnih sestavin, tudi razumevanje, pisanje, organizacijo predstavitve ter uporabe lastne interpretacije, tudi pragmatično branje, učenje in navajanje učencev na uporabo računalniške in komunikacijske tehnologije za pridobivanje in uporabo informacij).

NABAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Za uresničevanje ciljev in nalog šolske knjižnice je potrebno nabaviti knjižnično gradivo, ki je sestavljeno iz:

1. knjižničnega gradiva (monografije, serijske publikacije, periodika),
2. neknjižnega gradiva (računalniški zapisi, didaktično gradivo, multimedijsko gradivo),
3. publikacij, ki izhajajo na šoli, v kateri knjižnica deluje (raziskovalne, seminarske naloge, izdelki učiteljev …).

 DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI

V šolski knjižnici se izvaja:

– interno bibliotekarsko strokovno delo (nabava knjižničnega gradiva, strokovna bibliotekarska obdelava knjižničnega gradiva, oprema, strokovna ureditev in postavitev knjižničnega gradiva, odpis in izločanje gradiva, vodenje vsakodnevne statistike in druge pomembne dokumentacije o uporabi in izposoji gradiva, oblikovanje letnega načrta dela) in

– bibliopedagoško delo, ki poteka ob izposoji (individualno svetovanje učencem in učiteljem za učinkovito izrabo knjižničnega gradiva (izposoja) in pomoč učencem ob iskanju literature za individualno uporabo, iskanje informacij za izdelavo seminarskih in drugih nalog) in z oddelki ter skupinami učencev (npr. pedagoške ure z oddelki in priprava na ure knjižnično informacijskih znanj, izvajanje bibliopedagoških ur – ure knjižne in knjižnične vzgoje od 1. do 9. razreda).

V knjižnici so organizirane knjižne razstave.

POSLANSTVO

Storitve šolskih knjižnic morajo biti enakopravno zagotovljene vsem članom šolske skupnosti ne glede na starost, spol, religijo, narodnost, jezik, strokovni ali socialni status. Posebne storitve in gradiva morajo biti zagotovljena tistim, ki ne morejo uporabljati rednih knjižničnih storitev in gradiv (uporabniki s posebnimi potrebami).

Šolska knjižnica nudi tudi storitve za učenje, knjige in druge vire, ki omogočajo vsem članom šolske skupnosti, da postanejo kritični misleci in učinkoviti uporabniki informacij različnih oblik, formatov in na različnih medijih.

Šolska knjižnica izpolnjuje svoje poslanstvo tako, da uporabnike navaja na vseživljenjsko učenje in da uporabnikom omogoča uporabo izobraževalnih orodij in s tem prispeva k njihovemu informacijskemu opismenjevanju.

ČLANSTVO

Uporabniki šolske knjižnice so lahko le člani šolske knjižnice. To pa so vsi učenci in vsi zaposleni OŠ Frana Roša. Učenci postanejo člani šolske knjižnice OŠ Frana Roša ob vpisu, zaposleni pa ob sklenitvi delovnega razmerja. Članstvo v šolski knjižnici je brezplačno.

PRAVILNIKI, PO KATERIH TUDI POSLUJE ŠOLSKA KNJIŽNICA:

– poslovnik šolske knjižnice OŠ Frana Roša, Celje;

– pravilnik o izločanju in odpisu knjižničnega gradiva OŠ Frana Roša, Celje.

Knjižnično gradivo v šolski knjižnici je urejeno po načelih prostega pristopa. Ločeno je na gradivo za učence in učitelje oz. strokovne delavce šole.

 Leposlovje za učence je razdeljeno po starostnih stopnjah:

 Knjige v tujih jezikih (angleščini, nemščini …) so označene z   rumeno nalepko.

 Poučne knjige za učence in knjižno gradivo za strokovne delavce so razvrščene po UDK skupinah:

Univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) je večjezična klasifikacija človekovega znanja. Iz Deweyeve decimalne klasifikacije sta jo prevzela Paul Otlet in Nobelov nagrajenec Henri La Fontaine. Prvič sta jo objavila (v francoskem jeziku) v obdobju od 1904 do 1907. Od tedaj je bila večkrat pregledana in dopolnjena. Celotno človekovo znanje razvršča v deset glavnih skupin, označenih z vrstilci (števili) od 0 do 9. Vsak vrstilec od 0 do 9 razvršča splošna področja znanja. Znotraj teh splošnih področij se, z dodajanjem vrstilcev UDK, vsako področje razčlenjuje na bolj specifična področja.

KO PREBEREŠ NEZNANO KNJIGO, JE, KOT DA SI SI PRIDOBIL DOBREGA PRIJATELJA, KO JO VNOVIČ PREBEREŠ,  JE, KOT DA SI SREČAL STAREGA PRIJATELJA.
KITAJSKI PREGOVOR

DANIEL PENNAC: DESET PRAVIC BRALCEV

1. DA NE BEREMO
2. DA PRESKAKUJEMO STRANI
3. DA KNJIGE NE DOKONČAMO
4. DA PONOVNO BEREMO
5. DA BEREMO KARKOLI
6. DA BEREMO ZARADI UŽITKA
7. DA BEREMO KJERKOLI
8. DA LISTAMO PO KNJIGAH
9. DA BEREMO NAGLAS
10. DA O PREBRANEM MOLČIMO

ODNOS DO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Uporabniki sami odgovarjajo za izposojeno knjižnično gradivo. Z njim ravnajo skrbno in ga nepoškodovanega vrnejo. V primeru, da uporabnik knjižnično gradivo izgubi ali tako poškoduje, da se ne da več popraviti, prinese v dogovoru s knjižničarko novo enako knjižno gradivo, knjižnično gradivo enake vrednosti ali v izjemnem primeru lahko tudi denar v vrednosti izgubljenega ali poškodovanega knjižničnega gradiva.

Poškodovanega knjižničnega gradiva uporabniki ne smejo sami popravljati. Uporabnik mora takoj, ko opazi poškodbo knjižničnega gradiva, o tem obvestiti knjižničarko.

IZPOSOJA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA

Med knjižnično gradivo spadajo knjige, priročniki, serijske publikacije in neknjižno gradivo. Uporabnik lahko uporablja knjižnično gradivo v prostorih šolske knjižnice ali si ga izposodi na dom, in sicer le med dnevi pouka; med počitnicami je šolska knjižnica zaprta.

Izposoja je možna v času, ko je šolska knjižnica odprta. Učenci si brez članske izkaznice ne morejo izposoditi knjižničnega gradiva, lahko pa ga izjemoma brez članske izkaznice vrnejo ali podaljšajo. Knjižnično gradivo lahko v izjemnih primerih vrnejo tudi sošolci ali starši, in to brez izkaznice. Učenec izposojenega gradiva in svoje članske izkaznice ne sme posojati drugim osebam, čeprav so vpisane v knjižnico.

Učenci imajo lahko naenkrat izposojene 3 enote knjižničnega gradiva. Po dogovoru s knjižničarko izjemoma tudi več ali manj. Izjema velja za učence 1. Razreda, ki imajo lahko izposojeno 1 enoto, razen če se s knjižničarko drugače dogovorijo. Učenec si praviloma hkrati ne sme izposoditi več knjig za domače branje ali bralno značko.

Periodika se ne izposoja na dom. Prav tako na dom ne izposojamo določenih enciklopedij, slovarjev … Določeno knjižnično gradivo je lahko na voljo le v knjižnici, in sicer v primeru, ko gre za gradivo, ki se uporablja za pisanje referatov oz. drugih pisnih nalog in ni na voljo več enot.

ROK IZPOSOJE

Učenec imajo lahko knjižno gradivo doma največ 21 dni. Rok podaljšanja je običajno 14 dni.

Učenec lahko podaljša rok izposoje v primeru, če še ne zamuja, če ima opravičljiv razlog (bolezen). Knjižnično gradivo se lahko podaljša ustno ali telefonsko. Podaljšajo ga lahko uporabnik, njegovi starši ali skrbniki oz. sošolec(ka) (v primeru bolezni ali daljše odsotnosti).

Učencem, ki so neredni uporabniki in torej zamujajo, se novo knjižnično gradivo ne izposoja, dokler ne vrnejo že izposojenega gradiva.

IZKAZNICA

Ob vpisu v šolsko knjižnico prejmejo učenci – člani šolske knjižnice OŠ Frana Roša brezplačno člansko izkaznico. Če učenec izkaznico izgubi, jo uniči ali poškoduje, plača simbolični znesek za izdelavo nove izkaznice. Učenec ima možnost, da izkaznico shrani v šolski knjižnici oz. Učenci prve triade v matični učilnici. Članska izkaznica ni prenosljiva.

OBNAŠANJE V PROSTORIH KNJIŽNICE

V šolski knjižnici je dovoljeno in zaželeno, da uporabnik:

• bere knjige in revije,
• se uči,
• dela domače naloge,
• piše referate oz. druge pisne naloge,
• si bogati svoj besedni zaklad,
• rešuje uganke,
• uporablja računalnik,
• se pogovarja s prijatelji,
• pomaga mlajšim,
• najde svoj mir.

V šolski knjižnici ni dovoljeno, da uporabnik:

1. trga in uničuje knjižnično gradivo,
2. trga liste iz periodike,
3. uporablja mobilni telefon,
4. vpije,
5. preklinja,
6. se lovi in teka po knjižnici,
7. se pretepa,
8. sedi na mizi,
9. je in pije,
10. se norčuje iz drugih.

Knjižničarka lahko zahteva, da uporabnik, ki ne upošteva knjižničnega in hišnega reda, za tisti dan zapusti šolsko knjižnico.

UPORABA RAČUNALNIKOV

Uporabnik lahko z vednostjo knjižničarke uporablja tudi računalnik za:

• iskanje knjižničnega gradiva po katalogu (program šolska knjižnica, cobiss);
• oblikovanje pisnih nalog (referat …);
• reševanje knjižnih ugank in knjižnega ter drugih kvizov;
• iskanje informacij za šolsko delo po internetu.

Pri uporabi imajo prednost uporabniki, ki potrebujejo informacije za šolsko delo.

Pri delu z računalnikom uporabnik ne sme:

• igrati igric,
• brisati nameščenih programov,
• nameščati svojih programov,
• uničevati strojne opreme,
• spreminjati nastavitev …

Učenci lahko tiskajo z interneta z dovoljenjem knjižničarke. Učenci morajo obvezno navesti bibliografske vire (internetni naslov, datum za vse informacije, ki so prevzete z interneta /grafika, zvok, film …/).
Odsvetovana je uporaba irc-a, igric, obiskovanje spornih strani, vnašanje osebnih podatkov, nakupovanje …
učencem, ki zlorabijo pravila, se odreče pravica do dostopa.

KIZ = KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKA ZNANJA

• Izvajajo jih strokovni knjižnični delavci skupaj z učitelji drugih predmetnih področij.

• Učenci od 1. do 9. razreda imajo vsako šolsko leto 4 pedagoške ure KIZ. V devetih letih šolanja ima torej vsak učenec skupaj 36 ur KIZ.

SPLOŠNI CILJI
Učenci:

• se navajajo na knjižnično okolje in vzdušje knjižničnega prostora ter zavzemajo pozitiven odnos do knjižnice in njenega gradiva s posebnim poudarkom na vzgoji za knjigo, motivaciji za branje in estetskem doživljanju.
•  z uporabo knjižničnega gradiva in drugih informacijskih virov spoznavajo probleme in se učijo učinkovitih strategij njihovega reševanja.
• razvijajo različne spretnosti in sposobnosti, npr. komunikacijske , informacijske, raziskovalne.

SPECIFIČNI CILJI
Učenci:

• spoznajo knjižnični fond – knjižno in neknjižno gradivo – in druge informacijske vire v šolski knjižnici.
• se seznanijo z bibliografskimi podatki knjižničnega gradiva, ki ga znajo identificirati.
• spoznajo primarne in sekundarne informacijske vire in jih znajo uporabljati za tekoče informiranje.
• znajo poleg lokalnih podatkovnih zbirk uporabljati globalno informacijsko omrežje kot orodje za iskanje podatkov in kritično vrednotenje informacij.spoznajo pojem citat, citiranje in refer
• enca za potrebe raziskovalnega in projektnega dela.

Nastanek bralne značke sega v šolsko leto 1960/61, ko sta ravnatelj osnovne šole na Prevaljah pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor slovenščine Stanko Kotnik po češkem zgledu osnovala tekmovanje za Prežihovo bralno značko. Prvo tekmovanje so razglasili za štiri koroške občine, bralne značke pa so podelili maja 1961 v Kotljah na Koroškem.

Namen bralne značke je spodbujati učence za branje in vzgajati mlade bralce. Želja je, da bi mladi bralci ostali bralci tudi kasneje v življenju.

Tekmovanje za bralno značko se začne 17. septembra na dan zlate knjige, zaključi pa se 2. aprila na mednarodni dan knjig za otroke.

DRUŠTVO BRALNA ZNAČKA – ZPMS:

Več na spletni strani Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS: http://www.bralnaznacka.si

Telefon: (03) 425 06 23 ali (03) 425 06 00
E-naslov: solska-knjiznjica@guest.arnes.si
Št. transakcijskega računa: 01211-6030646778
Skrbnica učbeniškega sklada:
Lucija HAJNŠEK
Strani o učbeniškem skladu pripravlja Lucija Hajnšek.
Zadnja sprememba: 10. junij 2024

 Obvestilo o učbeniškem skladu v šol. letu 2024/25 
 Seznam učbenikov in delovnih zvezkov za šolsko leto 2024/25 
 Seznam šolskih potrebščin za šolsko leto 2024/25 

Učna gradiva in/ali šolske potrebščine lahko kupite v katerikoli knjigarni; na voljo pa so vam tudi e-naročila pri:

• KOPIJA-NOVA
• MLADINSKA  KNJIGA, STANETOVA 3, CELJE 
• PRINTNIK Vse za šolo

• IZPOSOJEVALNINA
• UČBENIŠKI KOMPLET
• KOMPLET DELOVNIH ZVEZKOV
• SEZNAM UČNIH GRADIV
• UČBENIK “ZA NA KLOP”
• DODATNE INFORMACIJE

Osnovna šola Frana Roša omogoča vsem učencem, da si iz učbeniškega sklada izposodijo učbeniški komplet.

IZPOSOJEVALNINA

Zagotovljena je brezplačna izposoja učbenikov iz učbeniškega sklada za vse učence osnovne šole.

UČBENIŠKI KOMPLET

V učbeniškem kompletu niso samo novi učbeniki, ampak tudi taki, ki so lahko stari že nekaj let, a so uporabni. Učenci dobijo naključno izbrane učbenike. Že prvi dan jih morajo oviti, vanje ne smejo pisati, nanje morajo paziti. Ob izteku šolskega leta morajo učenci učbenike vrniti šoli. Če je učbenik poškodovan, uničen ali ga učenci ne vrnejo, morajo starši ob koncu šolskega leta zanj, v skladu z 12. členom pravilnika o upravljanju učbeniških skladov, poravnati odškodnino. Želimo, da učenci lepo ravnajo z učbeniki.

KOMPLET DELOVNIH ZVEZKOV

Starši kupijo delovne zvezke sami, in to v katerikoli knjigarni. Če pa starši želijo naročiti komplet delovnih zvezkov, to omogočamo v sodelovanju s knjigarno/papirnico, ki določi način plačila in prevzema ter obvešča o nadaljnjih pogojih.

Predlagamo, da komplet delovnih zvezkov skrbno pregledate, saj se je že zgodilo, da so bili v kompletu napačni delovni zvezki.

SEZNAM UČNIH GRADIV

V skladu s 14. členom pravilnika o upravljanju učbeniških skladov šola objavi seznam na spletni strani do 15. junija tekočega šolskega leta.

DODATNE INFORMACIJE

Za dodatne informacije lahko pokličete skrbnico učbeniškega sklada.

Seznam šolskih potrebščin za šolsko leto 2024/25