Zgodovina šole

IZ KRONIKE O OŠ FRANA ROŠA …

NOVA VAS je sklenjeno urbanizirano naselje. Stoji med Golovcem in staro strugo Koprivnice na bivši Gaberski gmajni onstran Dečkove ceste. V prvi polovici 19. stoletja stoji tu le nekaj domačij, medtem ko pravo stanovanjsko naselje nastane šele med obema vojnama. Po 2. svetovni vojni se naselje širi proti severu ter sega tudi na pobočje v Črni log (bivše bolniško pokopališča) in na sleme, ki je nadaljevanje Golovca.

Intenzivna gradnja na celotnem območju Nove vasi se prične po sprejemu zazidalnega načrta v letu 1974/75. Nova vas je pretežno “spalno” naselje brez industrijskih objektov. Obsega 47 ha (podatek iz leta 1980).

NOVA ŠOLA – Z razvojem kraja in rastjo števila prebivalstva nastane potreba tudi po novi šoli. Družbeno ekonomska upravičenost ustanovitve osnovne šole se poda že z odlokom o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS št. 5/77). Izvršni odbor Občinske izobraževalne skupnosti v Celju na seji dne 16. 4. 1979 sprejme sklep o soglasju, da skupščina občine Celje ustanovi Osnovno šolo Frana Roša. Sklep o ustanovitvi Celodnevne osnovne šole Frana Roša sprejme Zbor združenega dela Skupščine občine Celje na svoji seji dne 26. 6. 1979.

Skupna sredstva (73 milijonov din) za izgradnjo objekta in za opremo so zagotovljena iz sredstev drugega občinskega samoprispevka (48 milijonov din) in iz programa Občinske izobraževalne skupnosti Celje za leto 1979.

Lokacija šole na vznožju severnega pobočja Golovca, ki nosi latinsko ime Brezina (Bovhove njive), je idealna zlasti zaradi odmaknjenosti od hrupa in prometa.

Šolski kompleks zajema tri hektare zemljišča, ki je na vzhodni strani rahlo nagnjeno proti Zgornji Hudinji, na zahodni pa proti Dobrovi. Šolska zgradba je pritlična (paviljonska) in obsega 4729 m2 površine. Po projektu arhitekta Miha Polutnika jo v začetku leta 1979 pričnejo graditi delavci Gradbenega podjetja Ingrad. Po programu, ki ga v Celju sprejmejo ob referendumu za samoprispevek, je določeno, da  se gradnja začne jeseni 1978 in se po pogodbi med Izobraževalno skupnostjo in gradbenim podjetjem Ingrad dela zaključi do 15. novembra 1979. Pride tudi do zapletov, sprva pri nakupu zemljišča, nato pa se pojavijo še komunalni in drugi problemi.

Šola, zgrajena za 520 učencev s celodnevnim poukom, ima 16 sodobno opremljenih učilnic, dve telovadnici, jedilnico s kuhinjo, zobno ambulanto, več pomožnih prostorov in zaklonišče. V zgradbi so tudi trije ločeni oddelki male šole.

Ime šola dobi na predlog članov Roševega krožka po 1976. leta umrlem znanem celjskem pedagogu, pisatelju, Maistrovem borcu in častnem občanu Franu Rošu.

Izvršni odbor KK SZDL Nova vas na 10. redni seji dne 7. 3. 1980 imenuje koordinacijski odbor za Celodnevno osnovno šolo (COŠ) Frana Roša Nova vas, ki ga sestavljajo Drago Černetič, Lidija Fegic – Müller, Majda Gajšek, Jože Jeraša, Zdravko Karner, Danica Klukej, Franc Košenina, Tončka Mešl, Darinka Pavič, Jelka Polc, Janez Sešlar in Lucija Sotler. Koordinacijski odbor poveže aktivnosti vseh družbeno političnih organizacij, ugotavlja interese, spremlja in usmerja delo COŠ in povezuje šolo z okoljem. Skupščina občine Celje na ločenih sejah zborov dne 8. 5. 1979 na podlagi zakona o osnovni šoli in po predlogu komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve sprejme sklep o imenovanju začasnega poslovodnega organa – ravnatelja šole Frana Roša v ustanavljanju, in sicer Tončko Mešl.

SVEČANO ODPRTJE CELODNEVNE ŠOLE je v okviru praznovanja občinskega praznika v soboto, 19. julija 1980, ob 10. uri. Odprtja se poleg Roševih svojcev, predstavnikov pobratenih občin in predstavnikov celjskega javnega življenja udeležijo številni občani. Na slavnosti govorita podpredsednik izvršnega sveta celjske občine Marijan Turičnik in izvršni sekretar CK ZKS Emil Rojc.

Kulturni program izvejo člani folklorne skupine ŽPD France Prešeren, Komorni moški zbor, mladinski zbor Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke, recitatorji Prve osnovne šole ter VVZ Zarja. Simbolični trak prereže Simona Cerovčec iz Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke.

ŠOLSKI OKOLIŠ
Leta 1980

Območje Nove vasi je razdeljeno na dva šolska okoliša, in sicer okoliš šole Frana Roša in okoliš Osnovne šole Ivana Kovačiča – Efenke. Meja šolskega okoliša COŠ Frana Roša poteka takole: od križišča Kersnikove in Kraigherjeve ulice proti vzhodu po Kraigherjevi in do Ceste na Dobrovo, nato proti severovzhodu do konca Jamove ulice, dalje proti severu preko avtoceste do meje s šolskim okolišem podružnične šole Šmartno v Rožni dolini, po tej meji proti zahodu do Koprivnice, dalje po levem bregu Koprivnice proti jugu preko avtoceste do Kersnikove ul. in dalje po Kersnikovi ul. do križišča s Kraigherjevo ulico.
Leta 2007

Šola si učencev ne izbira, pač pa starši izbirajo šolo. Prednost vpisa imajo seveda učenci, ki izhajajo iz šolskega okoliša, torej stanujejo v naslednjih ulicah: Škapinova ul., Bevkova ul., C. na Dobrovo, Cvetlična ul., Dobrova, Gosposvetska ul., Jamova ul., Ob Koprivnici, Pod kostanji, Razgledna ul., Rožna ul., Smrekarjeva ul., Spominska ul., Strma pot, Travniška ul., Ul. Alme Karlinove, Ul. bratov Vošnjakov, Ul. Cirila Debeljaka, Ul. heroja Rojška, Ul. Matevža Haceta.

ORGANIZIRANOST VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA
V šol letu 1980/81 ima šola 15 oddelkov in 367 učencev. Oblika dela v šoli od šol. leta 1980/81 do šol. leta 1990/91 je celodnevna. Šolski dan pa v tem času traja od 7.30 do 15.30 in zajema pouk, samostojno učenje, usmerjeni prosti čas, opoldanski odmor s kosilom, aktivni odmor. Jutranje varstvo za učence prvih in drugih razredov je organizirano od 6.00 do 7.30. Ob prehodu na poletni čas z dne 29. 3. 1983 šolski dan traja od 8.00 do 16.00. V šol. letu 1990/91 je šola zadnje leto celodnevno organizirana. V šol. letu 1990/91 traja šolski dan od 8.00 do 15.35. Zajema pouk, samostojno učenje, usmerjeni prosti čas, opoldanski odmor s kosilom in aktivni odmor. Število ur samostojnega učenja v oddelkih 7. in 8. razreda se zmanjša. V šol. letu 1990/91 so namesto štirih ocenjevalnih obdobij uvedena tri.

Od šol. leta 1991/92 je oblika dela v šoli poldnevna. Priznane so ure za dva oddelka varstva. Dodeljene so oddelkom kot samostojno učenje. Šolski dan traja od 8. do 14. ure. Zajema je pouk, samostojno učenje, krožke in odmore (za malico, aktivni odmor in odmore med urami). V šol. letu 1992/93 in 1993/94 so podaljšanega bivanja na predmetni stopnji deležni vsi učenci kot samostojnega učenja pri angleškem pouku. V šol. letu 1994/95  sta tudi dva oddelka podaljšanega bivanja, eden za razredno stopnjo in eden za predmetno stopnjo učencev. Na predmetni stopnji so podaljšanega bivanja deležni vsi učenci kot samostojnega učenja pri angleškem jeziku. V šol. letu 1995/96 pouk na naši šoli obiskuje 27 beguncev iz Bosne. Prav tako je še nekaj naslednjih let, le da se število zmanjšuje. V šol. letu 1996/97 sta organizirana tudi dva oddelka podaljšanega bivanja za učence razredne stopnje. V šol. letu 1997/98 in 1998/99 šolski dan poteka brez zvonca, a le do šol. leta 2000/01. Ob začetku šol. leta 1999/2000 šolski dan poteka od 7. ure, ko se začne predura, do 13.15. Na začetek in konec posamezne ure to šolsko leto opozarja glasbena predloga. Učenci nekatere aktivnosti obiskujejo še po pouku, do 14.05. Do 15. ure pa delujejo trije oddelki podaljšanega bivanja.

V šol. letu 2001/02 je ena večjih in zelo koristnih izboljšav dograditev – povečanje glavnega vhoda. V tem šolskem letu je šola vključena v program devetletne osnovne šole. Organiziranih je 5 oddelkov podaljšanega bivanja (OPB), in sicer 2 oddelka devetletke in 3 oddelki za učence osemletke. V šolo sta k nam prihajala še dva učenca iz t. i. begunskega okolja. Zanju je delno skrbel Center za begunce, uradnega statusa begunca pa nista imela. V šol. letu 2002/03 je povečano parkirišče, urejen je krožni promet, kar zelo olajša prihod in odhod otrok. Prav tako je urejena ograja okrog športnega igrišča, na dvorišču in okrog športnega otroškega igrišča. Ob koncu šolskega leta je ograjeno še igrišče za OPB z dvema peskovnikoma. Podaljšano bivanje je od 11.00 do 15.40 za učence osemletke in od 11.30 do 15.40 za učence devetletke. Učenci devetletke imajo od 6. do 8. ure tudi jutranje varstvo. V šol. letu 2003/04 dva oddelka 5. razreda osemletke prestopita v sedmi razred devetletke. Tako se na šola v drugi skupini šol vključi v program devetletnega šolanja tudi na predmetni stopnji. V šol. letu 2006/07 sta uvedeni dve ocenjevalni obdobji. Torej je prvič šesti razred devetletne osnovne šole. Učenci 6. razreda prvič sodelujejo na nacionalnem preverjanju znanja. Za učence je organizirano jutranje varstvo in podaljšano bivanje.

VODSTVO ŠOLE
Šol. leta 1980/81 vodi šolo ravnateljica Antonija Mešl. V začetku šol. leta 1999/2000 Milan Dobnik sprejme mesto ravnatelja. V šol. letu 2005/06 je od 1. marca 2006 do 31. 5. 2006 v. d. ravnatelja Danica Grabar, s 1. 6. 2006 pa postane ravnateljica Mojca Kolin. 1. 9. 2019 postane ravnateljica Nataša Gajšek Ključarič.  25. 2. 2022 postane v. d. ravnatelja Vojin Mlinarević,  s 1. 2. 2023 pa ravnatelj.

Zadnjič posodobljeno: 5. 7. 2023

Dostopnost